[1] Imamović, Enver (1999). Historija bosanske vojske, Sarajevo, str. 295-296
Podeljevanje odlikovanj pripadnikoma 4. bosansko-hercegovskega polka 1. januarja 1917 (fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz albuma nadporočnika 4. bosansko-hercegovskega polka Franca Spillerja Muysa).
Od vseh omenjenih enot bi rad posebej omenil polk BH2, ki je v času vojne prejel 42 zlatih medalj. To je bilo najvišje priznanje za hrabrost v avstro-ogrski vojski. Gre za najbolj odlikovano enoto v avstro-ogrski vojski, njen največji uspeh pa je bil preboj italijanske fronte v juliju 1916 na Monte Meletti, ki je kasneje omogočil avstrijsko zmago. V enoti so služili predvsem vojaki iz zahodne Bosne (Bosanska Krajina) in njeno število je bilo na začetku in koncu vojne popolnoma enako, le da so jo vmes kar 25-krat dopolnili z okrepitvami iz Bosne. Svoj pogum in požrtvovalnost so drago plačali. Na drugem mestu po številu zlatih medalj je bil polk LIR7, ki je prejel 36 medalj (polk je imel naborni sedež prav tako v Gradcu).
Zlate medalje so bile na začetku resnično zlate, šele kasneje so jih delali iz brona in jih pozlatili. Samo en pripadnik BH polkov je kasneje prodal svojo zlato medaljo. To je bil Sava Rajlić, ki jo je verjetno prodal zaradi ekonomskih interesov (dobička).
V avstrijskem državnem arhivu, Vojni arhiv, oddelek 2, skupina za odlikovanja najdemo tudi malo debelejšo knjigo. Stranice so že zdelane, rumene in malo strgane. To je “Zlata knjiga”. Knjiga nosilcev Zlate medalje za pogum. V tej knjigi je z roko napisano vsako ime vojaka, ki je prejel omenjeno medaljo. Med njimi je zelo veliko pripadnikov BH polkov. Na seznamu spodaj je tudi kar nekaj Slovencev, Čehov, Nemcev, Hrvatov, Madžarov itd., ki so bili pogosto častniki v teh enotah, medtem ko so bili Bošnjaki ponavadi vojaki (pehota). Naj ta imena ne padejo v pozabo. To so:
Ajnić Mujo
Alagić Osman
Aličajić Ahmet
Ambrosić Barbarić Milan
Andrić Simo
Altagić Kujo
Bačić Panto
Barasić Kalman
Bašić Bećir
Bašić Mustafa
Baskrsija Ilić
Begić Ivan
Begtašević Emin
Belić Rešid
Bogelić Lukić Anto
Bolonić Petar
Brkan Muho
Brkić Mijo
Čatak Smajo
Čehajić Arif
Cerić Ibrahimbeg
Csanyi Ludwig
Ćurić Jakov
Czegka Rudolf
Delić Šerif
Dizdarević Mahmud
Dizdarević Osman
Dujc Friedrich
Dujić Stefan
Dupanović Muharem
Dünk Karel
Edelsbrunner Edmund
Erben Leopold
Filipović
Fisch Ferdinand
Fuchs Walter
Gasch Erich
Gavranović Marko
Gjurić Marko
Glogovac Gojkomir
Grabčanović Osman-aga
Grabčanović Jusuf
Hamzić Nazuf
Harčinović
Hasanbašić Omer
Hofstätter Adelbert
Hunka Hans
Isanović Tahir
Ilić Vaskrsija
Jandžić Đuro
Japundža Lazo
Jernejcič Janez
Jogić Kahev
Jovanović Jovo
Jukić Juro
Juričić Pucar
Karaić Hasan
Kadrić Ramo
Kajon Jakob
Kanduč Valentin
Kapetanović Gerić Rustan
Karaga Osman
Kardić Hasan
Katić Srećko
Katinić Jakob
Kehić Mujo
Klein Josef
Knesl Josef
Kaljča Arif
Kapidžić Smail
Karičić Rasim
Kovč Cyrill
Krč Anton
Kühn Alois
Kukrecht Josef
Kukrika Stevo
Kulenović Muhamed-beg
Kulka Josef
Kustura Ivan
Latinović Nikola
Ljaljić Mahmud
Mahić Husein
Maholić Muharem
Majić Ivan
Mandić Niko
Marić Juro
Marković Muto
Marschalek Wenzel
Marinović Paul
Martinović Pavo
Matić Pilić Mijo
Mehmedagić Ahmet
Mandel Bernhard
Mihajlović Stanko
Mijatović Simon
Milas Tomo
Miljković Šerif
Muharemović Mašo
Mujić Alija
Nalevajko Johann
Nagy Stefan
Nedić Marko
Nikolić Marko
Nišić Ibro
Nuić Petar
Oljača Lazo
Pajević Salko
Pavlović Danilo
Plavetić Josef
Porčić Osman
Prcović Jovo
Puljić Nikola
Rajlić Sava
Raković Ibro
Ramljak Stipo
Reich Viktor
Reiter Peter
Reis Ćamil
Romanić Sulejman
Romić Jozo
Rouha Johann
Šabić Osman
Sadiković Ahmet
Safić Mustafa
Sakić Mihajlo
Salković Mustafa
Šarac Mehmed
Saravanja Ivo
Schiller Wilhelm
Schuster Leopold
Šećić Idriz
Šehić Hilmija
Selimović Arif
Sembera Josef
Seštan Johann
Siglhuber Othmar
Skaramuca Miho
Škorić Huse
Skrabitz Ernst
Soče Boško
Suljanović Muharem
Sunić Stefan
Suvalja Muho
Szuchany Johann
Tanaćković Jovan
Terzić Momir
Topić Ilija
Varga Paul
Vehispahić Ibro
Velić Rešid
Velkić Bećir
Vidić Juro
Vrtić Stjepan
Weissenstein August
Winterstein Josef
Zaren Franc
Žigić Zajko
Zmiro Huso
Zorić Lazo
2 komentarja:
Zelo zanimivo. Ali obstajajo kaki indici ali dokazi o tem, ali so se vojaki BH polka, pa tudi Slovenci in Hrvati, upirali vpoklicu ali ne. Zanima me, v koliki meri so se lahko poistovetili s to borbo, da je bila "njihova". Verjetno je to težko ugotoviti, pa vendar, morda imaš kakšne podatke o tem?
Taj Ser+onja nema blage veze sa stvarnoscu. Prodaje muda za bubce.
Objavite komentar