Fotografija s sestanka v Logu pod Mangartom 13. junija 2006. Od leve proti desni: Hamdija Blekić, Bojan Černuta, Zdravko Likar, Danijel Krivec, Ahmed Pašić (foto: mag. Žarko Mlekuž).Pokopališče v Logu pod Mangartom je zagotovo eno najbolj urejenih pokopališč v Sloveniji iz časa prve svetovne vojne. Lepo urejeno je bilo že med samo vojno, saj so za grobove padlih skrbeli vojaki sanitetnih oddelkov iz bližnje vojaške bolnišnice.
Razglednica: vojaško pokopališče s spomenikom v Logu pod Mangartom (fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz albuma Bruna Faningerja 27. pešpolk).Na njem so pokopali vojake avstro-ogrske in nemške vojske[1], ki so se na tem bojišču bojevali proti Italijanom. Med njimi je bilo tudi nekaj srbskih in ruskih ujetnikov ter italijanskih vojakov. Najprej so v te namene uporabili civilno pokopališče, ki je obstajalo že prej, saj nihče ni pričakoval, da bo vojna trajala štiri leta, tako da so nekaj vojakov pokopali znotraj vaškega pokopališča. Ker se je vojna zavlekla in je bilo žrtev vedno več, so se odločili narediti ločeno vojaško pokopališče zunaj civilnega. Zemljišče je rahlo položno, zato ima pokopališče danes več višinskih stopenj v obliki teras. Grobovi so postavljeni v štiri terase za osrednjim spomenikom in eno teraso pred njim. Na prvi polovici pokopališčča je pokopan v posamezen grob po en vojak, od četrte vrste druge terase za spomenikom pa v glavnem po dva vojaka. Izjeme so grobovi, ki nosijo kot datume smrti od 24. oktobra 1917 naprej, kajti v njih je pokopanih tudi po več kot pet vojakov. Dosti je grobov, v katere so pokopali več vojakov različnih veroizpovedi in narodnosti.
[1] Ti vojaki so sodelovali pri preboju pri Kobaridu v oktobru 1917.
[1] Ti vojaki so sodelovali pri preboju pri Kobaridu v oktobru 1917.
Takole je izgledal kriz na grobu vojaka Sulje Skendera (foto: Ahmed Pasic, 13. junij 2006).Danes na pokopališču leži približno 834 vojakov različnih narodnosti in ver (točna števIlka se ne bo nikoli vedela), od tega je muslimanov po mojih ocenah 105. Na nekaterih ploščicah, zlasti v zadnjih vrstah, ko je že primanjkovalo prostora, piše celo “neznani”.
Takole je izgledalo vojasko pokopalisce v Logu pod Mangartom vse do avgusta 2007.Na pokopališču je največ grobov pripadnikov polka BH4, a med njimi počivajo še vojaki koroškega 4. domobranskega pehotnega polka (LIR4), ljubljanskega 27. domobranskega pehotnega polka (LIR27), 41. črnovojniškega bataljona (LstB 41), 26. črnovojniškega polka (LstrIR 26), 7. pehotnega polka (IR7), salzburškega 59. pehotnega polka (IR59), topničarji, italijanski vojaki in ruski ter srbski vojni ujetniki. Na njem je tudi nekaj nemških vojakov, ki so sodelovali pri preboju fronte na bovškem bojišču oktobra 1917.
Med vojno so lepo oblikovane in urejene nagrobne gomile krasili lično izdelani leseni nagrobni križi, na katerih je bila ploščica z imenom in priimkom, oznako enote, kateri je umrli pripadal, ter datumom smrti. Na spodnjih fotografijah, ki so nastale v času prve svetovne vojne (lastnik je David Erik Pipan), vidimo, da so muslimanom na grobove postavili islamske nagrobnike, tako imenovane nišane. Kasneje je nekdo te nišane zamenjal (pa tudi križe) in postavil enotno vsem vojakom enake, kovinske križe, ki so tam še danes. Večina zgodovinarjev in strokovnjakov se strinja, da so to po prvi svetovni vojni storili Italijani.
Bosnjaki iz BH4 pri vojaski bolnisnici v Logu pod Mangartom med prvo svetovno vojno.
Med vojno so lepo oblikovane in urejene nagrobne gomile krasili lično izdelani leseni nagrobni križi, na katerih je bila ploščica z imenom in priimkom, oznako enote, kateri je umrli pripadal, ter datumom smrti. Na spodnjih fotografijah, ki so nastale v času prve svetovne vojne (lastnik je David Erik Pipan), vidimo, da so muslimanom na grobove postavili islamske nagrobnike, tako imenovane nišane. Kasneje je nekdo te nišane zamenjal (pa tudi križe) in postavil enotno vsem vojakom enake, kovinske križe, ki so tam še danes. Večina zgodovinarjev in strokovnjakov se strinja, da so to po prvi svetovni vojni storili Italijani.
Bosnjaki iz BH4 pri vojaski bolnisnici v Logu pod Mangartom med prvo svetovno vojno.Kar nekaj let sem poskušal doseči sestanek z odgovornimi institucijami v RS in to mi je uspelo šele leta 2005 s pomočjo novega veleposlanika R BiH v RS, g. Izmirja Talića. V petek 30. septembra 2005 smo imeli ob 10. uri v Logu pod Mangartom prvi sestanek s predstavniki Ministrstva za delo RS (g. Dimitrij Omersa), načelnikom Upravne enote Tolmin (g. Zdravko Likar), kulturno atašejko avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani (go. Natascho Grilj), predstavniki avstrijskega društva Črni križ in Vinkom Avsenakom. To je bil uvodni, spoznavni sestanek.
Drugi sestanek je bil dogovorjen v prvi polovici leta 2006, vendar je bilo srečanje zaradi visokega snega odpovedano. Končno smo se ponovno srečali 13. junija 2006 ob 12. uri v vasici ob spomeniku na pokopališču. Prisotni so bili g. Dimitrij Omersa z Ministrstva za delo RS, g. Zdravko Likar z Upravne enote Tolmin, g. Danijel Krivec, župan občine Bovec, g. Bojan Černuta in mag. Žarko Mlekuž iz Krajevne skupnosti Log pod Mangartom, g. Hamdija Blekić, diplomirani šeriatski pravnik in mag. Ahmed Pašić, oba z Jesenic. Sestanek je potekal v prijetni atmosferi in dogovorili smo se, da se bo pripravil elaborat s potencialnimi rešitvami glede postavitve nišanov. Elaborat smo pripravili in ga poslali vsem, ki so bili na sestanku, poleg tega pa smo ga poslali še Nedžadu Grabusu, muftiju Islamske skupnosti v RS. Kasneje, julija 2006 se je novega sestanka udelezil mufti, saj v tistem trenutku nisem bil v Sloveniji.
Elaborat so kasneje prejeli tudi v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Nova Gorica. Dne 24. julija 2006 so nam poslali odgovor, s katerim so nam sporočili, da je “potrebno vrniti prvotna znamenja na grobove muslimanskih vojakov. Za predviden poseg pa je na osnovi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7, 05.02.1999, 45. in 46. člen) potrebno upoštevati naslednje kulturnovarstvene pogoje:
a) na podlagi popisa pokopanih na pokopališču in njihovi pripadnosti je potrebno ugotoviti, da je grob dejansko grob muslimanskega borca. Ugotavljanje pripadnosti samo po imenu in priimku ni dovolj verodostojno.
b) znamenja na grobovih muslimanov naj bodo kovinska, višina ne sme presegati višine že postavljenih križev in na vseh grobovih morajo biti enaka
c) znamenja se postavi z minimalnim posegom v grobna polja. Gre samo za zamenjavo znamenja. Vsakršni drugi posegi v grobno polje niso dovoljeni. Na grobnih poljih in na celotnem pokopališču se namreč vzdržuje obstoječa zelena površina
d) tipologija napisnih ploščic se ohrani. Uporabi se obstoječe napisne ploščice, kjer so potrebne nove, se jih izdela po obstoječem vzorcu
e) pri skupinskih grobovih se lahko postavi dvojno grobno znamenje (križ in nišan).”
Ta dopis je dejansko pomenil “zeleno luč” za postavitev nišanov muslimanskim vojakom na tem pokopališču. Tako, kot je to že bilo včasih. Dne 9. januarja 2007 sem prejel dopis z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Novi Gorici, v katerem so zapisali, da je potrebno na podlagi arhivskih podatkov točno določiti identiteto muslimanov na tem pokopališču. Informacijo sem posredoval gospodu Lovru Galiću, ki je v naslednjih dneh pripravil podroben in natančen seznam pokopanih na vojaškem pokopališču v Logu pod Mangartom. V Zavodu so bili zadovoljni s posredovanim seznamom, vendar se je problem pojavil pri treh vojakih, za katere nismo vedeli ali so muslimani ali ne, saj so imeli na različnih seznamih različna imena. To so bili:
a) Ćorić Stojan (ali Durak) iz vasi Kruševljani, občina Nevesinje
b) Tukar Muše iz vasi Vesela, občina Bugojno in
c) Bosić Aćim (ali Asim) iz občine Gradačac.
Dne 20. januarja 2007 sem poslal pisma trem županom omenjenih občin in prosil za točne podatke o njihovi verski identiteti. V torek 13. februarja 2007 sem iz Bugojna prejel prvo pismo, s katerim so potrdili, da je bil padli vojak Muše Tukar musliman. Številna družina z njegovim priimkom še vedno živi v zaselku Vrila pri Bugojnu. Za preostala dva smo ugotovili, da sta bila pravoslavne vere. V soboto 24. marca 2007 smo prejeli dopis iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, s katerim so izdali kuturnovarstveno soglasje za postavitev nišanov na muslimanskih grobovih v Logu pod Mangartom. Projektno dokumentacijo za nišane je pripravil g. Nihad Babović, arhitekt iz Sarajeva, v sodelovanju s slovenskim muftijem mag. Nedžadom Grabusom.
Prvega muslimana so na vojaškem pokopališču v Logu pod Mangartom pokopali 24. septembra 1915, zadnjega pa 11. novembra 1917, manj kot dva tedna pred začetkom 12. soške ofenzive, ki se je začela 24. oktobra 1917.
Prilagam seznam Bošnjakov muslimanov na vojaškem pokopališču v Logu pod Mangartom (datum na koncu pove, kdaj je vojak umrl, medtem ko prva številka predstavlja številko groba na pokopališču):
117 Ahmed Zeljković B.h. 4, rojen v občini Glamoč (24.9.1915)
202 1 Avdo Čolaković B.h.4/4 K, Stolac (14.4.1916)
Drugi sestanek je bil dogovorjen v prvi polovici leta 2006, vendar je bilo srečanje zaradi visokega snega odpovedano. Končno smo se ponovno srečali 13. junija 2006 ob 12. uri v vasici ob spomeniku na pokopališču. Prisotni so bili g. Dimitrij Omersa z Ministrstva za delo RS, g. Zdravko Likar z Upravne enote Tolmin, g. Danijel Krivec, župan občine Bovec, g. Bojan Černuta in mag. Žarko Mlekuž iz Krajevne skupnosti Log pod Mangartom, g. Hamdija Blekić, diplomirani šeriatski pravnik in mag. Ahmed Pašić, oba z Jesenic. Sestanek je potekal v prijetni atmosferi in dogovorili smo se, da se bo pripravil elaborat s potencialnimi rešitvami glede postavitve nišanov. Elaborat smo pripravili in ga poslali vsem, ki so bili na sestanku, poleg tega pa smo ga poslali še Nedžadu Grabusu, muftiju Islamske skupnosti v RS. Kasneje, julija 2006 se je novega sestanka udelezil mufti, saj v tistem trenutku nisem bil v Sloveniji.
Elaborat so kasneje prejeli tudi v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Nova Gorica. Dne 24. julija 2006 so nam poslali odgovor, s katerim so nam sporočili, da je “potrebno vrniti prvotna znamenja na grobove muslimanskih vojakov. Za predviden poseg pa je na osnovi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7, 05.02.1999, 45. in 46. člen) potrebno upoštevati naslednje kulturnovarstvene pogoje:
a) na podlagi popisa pokopanih na pokopališču in njihovi pripadnosti je potrebno ugotoviti, da je grob dejansko grob muslimanskega borca. Ugotavljanje pripadnosti samo po imenu in priimku ni dovolj verodostojno.
b) znamenja na grobovih muslimanov naj bodo kovinska, višina ne sme presegati višine že postavljenih križev in na vseh grobovih morajo biti enaka
c) znamenja se postavi z minimalnim posegom v grobna polja. Gre samo za zamenjavo znamenja. Vsakršni drugi posegi v grobno polje niso dovoljeni. Na grobnih poljih in na celotnem pokopališču se namreč vzdržuje obstoječa zelena površina
d) tipologija napisnih ploščic se ohrani. Uporabi se obstoječe napisne ploščice, kjer so potrebne nove, se jih izdela po obstoječem vzorcu
e) pri skupinskih grobovih se lahko postavi dvojno grobno znamenje (križ in nišan).”
Ta dopis je dejansko pomenil “zeleno luč” za postavitev nišanov muslimanskim vojakom na tem pokopališču. Tako, kot je to že bilo včasih. Dne 9. januarja 2007 sem prejel dopis z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Novi Gorici, v katerem so zapisali, da je potrebno na podlagi arhivskih podatkov točno določiti identiteto muslimanov na tem pokopališču. Informacijo sem posredoval gospodu Lovru Galiću, ki je v naslednjih dneh pripravil podroben in natančen seznam pokopanih na vojaškem pokopališču v Logu pod Mangartom. V Zavodu so bili zadovoljni s posredovanim seznamom, vendar se je problem pojavil pri treh vojakih, za katere nismo vedeli ali so muslimani ali ne, saj so imeli na različnih seznamih različna imena. To so bili:
a) Ćorić Stojan (ali Durak) iz vasi Kruševljani, občina Nevesinje
b) Tukar Muše iz vasi Vesela, občina Bugojno in
c) Bosić Aćim (ali Asim) iz občine Gradačac.
Dne 20. januarja 2007 sem poslal pisma trem županom omenjenih občin in prosil za točne podatke o njihovi verski identiteti. V torek 13. februarja 2007 sem iz Bugojna prejel prvo pismo, s katerim so potrdili, da je bil padli vojak Muše Tukar musliman. Številna družina z njegovim priimkom še vedno živi v zaselku Vrila pri Bugojnu. Za preostala dva smo ugotovili, da sta bila pravoslavne vere. V soboto 24. marca 2007 smo prejeli dopis iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, s katerim so izdali kuturnovarstveno soglasje za postavitev nišanov na muslimanskih grobovih v Logu pod Mangartom. Projektno dokumentacijo za nišane je pripravil g. Nihad Babović, arhitekt iz Sarajeva, v sodelovanju s slovenskim muftijem mag. Nedžadom Grabusom.
Prvega muslimana so na vojaškem pokopališču v Logu pod Mangartom pokopali 24. septembra 1915, zadnjega pa 11. novembra 1917, manj kot dva tedna pred začetkom 12. soške ofenzive, ki se je začela 24. oktobra 1917.
Prilagam seznam Bošnjakov muslimanov na vojaškem pokopališču v Logu pod Mangartom (datum na koncu pove, kdaj je vojak umrl, medtem ko prva številka predstavlja številko groba na pokopališču):
117 Ahmed Zeljković B.h. 4, rojen v občini Glamoč (24.9.1915)
202 1 Avdo Čolaković B.h.4/4 K, Stolac (14.4.1916)
203 1 Salko Čupina B.h.4/4 K, Nevesinje (16.4.1916)
215 Husein Jašić B.h.4, Livno (26.4.1916)
215 Husein Jašić B.h.4, Livno (26.4.1916)
229 1 Bećir Prdavac B.h.4, Mostar (7.5.1916)
230 1 Abid Čolić B.h.4, Županjac (4.5.1916)
239 1 Ferhat Lukavac B.h.4/3, Nevesinje (12.5.1916)
243 1 Hamid Gakić B.h.4, Stolac (10.5.1916)
249 1 Alija Ljubović B.h.4/1, Stolac (12.5.1916)
251 1 Avdo Hebibović B.h.4 (16.5.1916)
252 1 Juso Klepo B.h.4, Konjic (17.5.1916)
253 1 Ismet Krilić B.h.4, Županjac (17.5.1916)
260 1 Muharem Šupa B.h.4 (25.5.1916)
267 1 Ahmed Kazazić B.h.4 (7.6.1916)
294 1 Dervo Kazić/Kozić B.h.4 (28.7.1916)
300 1 Ahmet Rizvanović B.h.4/5K, Konjic (10.8.1916)
302 1 Ibro Vidimlić B.h.4/6K, Glamoč (13.8.1916)
303 1 Alija Voloder B.h.4/3K, Mostar (13.8.1916)
305 1 Suljo Skender B.h.4/1K, Prozor (15.8.1916)
306 1 Mustafa Popo B.h.4/1K, Mostar (19.8.1916)
309 1 Latif Habibija B.h.4, Konjic (26.8.1916)
312 Mujo Zerdo B.h.4/4K, Trebinje (28.8.1916)
312 Mujo Zerdo B.h.4/4K, Trebinje (28.8.1916)
323 1 Omer Omanović B.h.4/3K, Mostar (13.9.1916)
324 1 Mujo Pašić B.h.4/3K, Stolac (13.9.1916)
325 1 Osman Ližde B.h.4/3K, Stolac (13.9.1916)
326 1 Ibro Brkan B.h.4, Mostar (13.9.1916)
327 1 Hasan Đukić B.h.4/3K, Mostar (13.9.1916)
351 1 Ramiz Velagić B.h.4/1K, Prozor (16.9.1916)
352 1 Osman Isić B.h.4/2K, Mostar (16.9.1916)
354 2 Ibro Ferizović B.h.4/2K, Gacko (18.9.1916)
354 " desetar Ibro Balić B.h.4/2K, Prozor (17.9.1916)
355 2 Muharem Dulić B.h.4/2K, Ljubuški (17.9.1916)
355 " desetar Hamdija Kreso B.h.4/1K, Bileća (16.9.1916)
356 2 poddesetar Alija Bašić B.h.4/5K, Prozor (16.9.1916)
356 " Zajko Plačo B.h.4/5K, Donji Vakuf (16.9.1916)
360 2 Omer Zuko B.h.4/5K, Stolac (16.9.1916)
360 Mujo Bajgorić, B.h.4/5K, Mostar (16.9.1916)
360 Mujo Bajgorić, B.h.4/5K, Mostar (16.9.1916)
361 " Mustafa Sefić B.h.4/5K, Mostar (16.9.1916)
374 2 desetar Alija Bozalija B.h.4/4K, Gacko (16.9.1916)
374 " Mujo Bjelovac B.h.4, Stolac (16.9.1916)
375 2 Avdo Goleš B.h.4/1K, Nevesinje (16.9.1916)
375 " Imšir Halak B.h.4/4K, Glamoč (16.9.1916)
376 1 Hasan Đogić B.h.4/1K, Konjic (16.9.1916)
379 1 Muše Tukar B.h.4/2K, Bugojno (27.9.1916)
384 1 Ahmed Košić B.h.4/6K, Konjic (9.10.1916)
385 1 Alija Sabljić B.h.F.J.B.8, Stolac (9.10.1916)
386 1 Hamid Barić B.h.F.J.B.8, Duvno (9.10.1916)
391 1 desetar Salko Gabela B.h.4, Konjic (11.10.1916)
403 1 Halil Krujičević B.h.4/5K, Ljubuški (14.10.1916)
404 1 Ahmed Sarajlić B.h.4/4K, Bugojno (11.10.1916)
408 1 Šunje Ramiz B.h.4/23K, Mostar (4.10.1916)
413 1 Ibro Kulašin B.h.4/6K, Donji Vakuf (27.11.1916)
414 1 Salko Pezić B.h.4/21M, Mostar (7.12.1916)
415 1 Ibro Rahinić B.h.4/19M, Stolac (8.12.1916)
417 1 Selim Dakalić B.h.4/MGA5, Zvornik (11.12.1916)
419 Mujo Ratkušić B.h.4/17M, Stolac (12.12.1916)
419 Mujo Ratkušić B.h.4/17M, Stolac (12.12.1916)
423 1 Osman Dedić B.h.4/MGA3, Gornji Vakuf (8.1.1917)
424 1 Hamid Isić B.h.4/2K, Mostar (8.1.1917)
430 2 Latif Berbić/Hodžić B.h.1, Visoko (19.1.1917)
430 " Hasan Pračić B.h.4/4K, Prozor (10.1.1917)
431 1 Mustafa Nesimović B.h.4/5K, Ljubuški (19.1.1917)
435 2 Suljo Obradović B.h.4/15K, Stolac (20.1.1917)
435 " Hakija Smajić B.h.4/2K, Nevesinje (29.1.1917)
437 2 Šaban Hajdarević B.h.4/2K, Stolac (3.2.1917)
437 " Agan Dedić B.h.4/6K, Prusac (7.2.1917)
440 2 Redžo Ramić B.h.4/20K, Glamoč (7.2.1917)
440 " Mujo Drmalija B.h.1, Kladanj (7.2.1917)
442 2 Hasan Kovačević B.h.4/22M, Konjic (10.2.1917)
442 " Ahmet Englenović B.h.4/8K, Mostar (16.2.1917)
443 2 Ibro Hajdarovac B.h.4/18K, Maglaj (25.2.1917)
443 " Ramo Masleša B.h.4/26M, Mostar (17.2.1917)
451 2 Alija Ramić B.h.4/23K, Trebinje (28.3.1917)
451 " Huso Miletić B.h.4/7K, Konjic (1.4.1917)
456 2 Ćamil Smajić B.h.4/6K, Konjic (4.4.1917)
456 " Ahmet Mujanović B.h.4/20K, Maglaj (4.4.1917)
457 2 Osman Puzić B.h.4/20K, Mostar (6.4.1917)
457 " Mujo Poljaković B.h.1, Trnovo, Sarajevo (6.4. 1917)
458 " Abid Hadžić B.h.1, Visoko (9.4.1917)
458 " Salko Hodžić B.h.1, Ldst. B.40, Ustikolina, Foča (9.4.1917)
458 " Bajro Mehičić B.h.1, Ldst. B.40, Bjelašnica, Sarajevo (9.4.1917)
458 " Mujo Mujičić B.h.1, Ldst. B.40 (9.4.1917)
458 " Hasan Kulenović B.h.1, Ldst. B.40, Kulen Vakuf, Bosanski Pretrovac (9.4.1917)
462 2 Mujo Sejfija B.h.4/20K, Donji Vakuf (6.4.1917)
462 " Mehmed Silajdžija B.h.4/8K, Prusac, Donji Vakuf (12.4.1917)
463 2 Salko Pajić B.h.4/20K, Mostar (6.4.1917)
467 2 Salih Delić B.h.4/17K, Maglaj (24.4.1917)
467 " Mumin Marić B.h.4/7K, Mostar (19.4.1917)
482 2 Ahmed Kaltak B.h.4/6K, Prozor (14.6.1917)
491 " Sabro Handan B.h.4/24K, Sarajevo (8.7.1917)
493 " Bećir Helib B.h.4/6K, Gacko (16.7.1917)
495 1 Suljo Omanović B.h.4/6K, Mostar (24.7.1917)
504 1 Derviš Durak B.h.4, Livno (13.8.1917)
509 1 Salih Šehović B.h.4/1K, Trebinje (20.8.1917)
510 2 Ahmed Džina B.h.4, Konjic (21.8.1917)
510 " Hamid Glamuškić B.h.4, Prozor (21.8.1917)
512 Mehmed Mehinović B.h.2, Gračanica (23.8.1917)
512 Salko Ulaković B.h.4/3K, Mostar (23.8.1917)
512 Mehmed Mehinović B.h.2, Gračanica (23.8.1917)
512 Salko Ulaković B.h.4/3K, Mostar (23.8.1917)
524 1 Hasan Muminović B.h.4/14K, Kladanj (4.10.1917)
560 1 Hamdija Spahić B.h.3, Tešanj (31.10.1917)
575 Rašid Gonibegović FKR27, Šipovo, Jajce (11.11.1917)
Naj omenim še informacijo, ki sem jo kar nekajkrat slišal od znancev in dobrih poznavalcev zgodovine prve svetovne vojne, vendar do izida knjige nisem uspel dobiti dokazov. Na Žalah naj bi med vojno pokopali skoraj 400 Bošnjakov (muslimanov). Če je bilo to res, bi bilo zanimivo izvedeti, kaj se je zgodilo z njihovimi grobovi. Znano je, da so po prvi svetovni vojni številna pokopališča ukinili, padle vojake pa premestili na druga pokopališča.
575 Rašid Gonibegović FKR27, Šipovo, Jajce (11.11.1917)
Naj omenim še informacijo, ki sem jo kar nekajkrat slišal od znancev in dobrih poznavalcev zgodovine prve svetovne vojne, vendar do izida knjige nisem uspel dobiti dokazov. Na Žalah naj bi med vojno pokopali skoraj 400 Bošnjakov (muslimanov). Če je bilo to res, bi bilo zanimivo izvedeti, kaj se je zgodilo z njihovimi grobovi. Znano je, da so po prvi svetovni vojni številna pokopališča ukinili, padle vojake pa premestili na druga pokopališča.
Muslimanski vojaki so dobili nisane avgusta 2007, zahvajujoc med drugim tudi Islamski skupnosti v RS in muftiju. Fotografije novih nisanov bom objavil naknadno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar