Bosnjaki na soski fronti - uvodna beseda

Pred skoraj desetimi leti sem bral knjigo Plavi križ (avtor dr. Vasja Klavora) in takrat sem prvič v svojem življenju videl fotografijo mošeje v Logu pod Mangartom. Bil sem popolnoma presenečen, saj o tem nisem vedel ničesar. Tako kot ostali moji sonarodnjaki. Pri pouku zgodovine v osnovni in srednji šoli se o tem nikoli nismo pogovarjali in ne vem, ali je danes stanje v slovenskih šolah drugačno.

V Bosni in Hercegovini je v 90-ih letih divjala krvava vojna in takrat sem začel intenzivno preučevati zgodovino Bošnjakov. Prebral sem veliko knjig, obiskal številne muzeje, se povzpel na planine, grebene in hribe, presedel ure in ure v čitalnicah ter knjižnicah, se pogovarjal s prijatelji in znanci. Vedno sem izvedel nekaj novega, vrhunec zadovoljstva pa sem doživel ob prvem obisku vasice Log pod Mangartom, ko sem stal na mestu, kjer je bila mošeja. Danes je tam navaden travnik. Nekaj sto metrov stran, proti meji z Italijo, je vojaško pokopališče, eno najbolj urejenih pri nas, vendar so muslimani tam lezali pod križi vse od druge polovice tridesetih let prejsnjega stoletja do avgusta 2007, ko so jim dokoncno vrnili nisane, islamske nagrobnike.

Pri svojem raziskovanju sem tako ali drugače spoznal številne ljudi, ki so mi pomagali s svojimi nasveti, besedili in fotografijami. To so bili dr. Vasja Klavora, Vinko Avsenak, Lovro Galić, Tomaž Ovčak, David Erik Pipan, Ivo Ivančič, mag. Damjana Fortunat Černilogar, Simon Kovačič, Peter Kogoj, Helena Jelinčič, Isnam Taljić, dr. Ibrahim Alijagić in dr. Jaka Vadnjal. Ob tej priložnosti se jim iskreno zahvaljujem za pomoč, zlasti hvaležen sem mag. Marku Štepcu in Muzeju novejše zgodovine Slovenije, ki mi je omogočil dostop do številnih fotografij o Bošnjakih na soški fronti. Mnoge med njimi so bile prvič objavljene v moji knjigi Bosnjaki na soski fronti, ki je izsla maja 2007.

O Bošnjakih na soški fronti imamo še danes zelo malo del v slovenskem jeziku. Še največ so o tej temi v svojih knjigah ali člankih pisali dr. Vasja Klavora, Vinko Avsenak, Ivan Matičič, Lovro Galić, Marko Simić, Tomaž Ovčak, David Erik Pipan, za dobrega poznavalca pa velja tudi Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani. V Bosni in Hercegovini je stanje še slabše. Zakaj je temu tako? Dejstvo je, da je Avstro-Ogrska po vojni spadala med poraženke, Italija skupaj s Srbijo pa med zmagovalke, zato po vojni tudi ni bilo zaželeno pisati o slavni zgodovini uspešnega bojevanja proti Italijanom, srbskim zaveznikom. V novi državi (kraljevini SHS) so bile celo takšne okoliščine, da se določeni častniki avstro-ogrske vojske niso smeli vrniti v domovino. Najbolj znan primer je bil poveljnik armadne skupine na soški fronti Svetozar Boroević, po poreklu Srb iz Hrvaške, ki je leta 1920 umrl v pomanjkanju v Celovcu. O Bošnjakih poznamo tri dela tujih avtorjev, ki nam pripovedujejo o njihovi vlogi na zahodnem bojišču avstro-ogrske monarhije. Vredno je omeniti knjigi Sa Bošnjacima u svjetskom ratu (Beograd, 1939), avtorja Pera Blaškovića in Die Bosniaken kommen 1879-1918, Elitetruppe in der K.U.K. Armee, avtorja Wernerja Schachingerja ter literarni povzetek Tri dana moga svjetskog rata o preboju italijanske fronte na Mrzlem vrhu v jutranjih urah dne 24. oktobra 1917, ki ga je napisal Ante Neimarević, podčastnik v bataljonu polka BH1 v sestavi 50. divizije med 12. soško bitko.

Namen mojega bloga ni opisovati soške fronte na splošno. Menim, da je takšnih knjig že kar veliko, zato sem se posvetil izključno tistim dogodkom oziroma podrobnostim, ki so bili v posredni ali neposredni povezavi z Bošnjaki. Ime Bošnjak je v prvi svetovni vojni označeval vse pripadnike bosansko-hercegovskih enot v avstro-ogrski vojski: muslimane, pravoslavne, katolike in Jude. Moja blog se posveča Bošnjakom, muslimanom na soški fronti, čeprav bi bilo zelo zanimivo raziskati zgodovino tudi ostalih pripadnikov BH enot. To je prvi blog o Bošnjakih na soški fronti v slovenskem jeziku, ki na preprost način obravnava in z enostavnega zgodovinskega stališča analizira fenomen prisotnosti Bošnjakov v prvi svetovni vojni na zahodni meji Slovenije, kjer so skupaj z ostalimi vojaki trpeli in umirali v visokih Julijskih Alpah ali na kraških planotah, večkrat lačni kot siti. Z njim želim ohraniti spomin na prisotnost Bošnjakov na slovenskem ozemlju v zelo kritičnih in nevarnih časih. Zavedam se, da bom objavil samo majhen del pozabljene zgodovine, zato bo vsak prispevek s strani (informacija ali fotografija) se kako dobrodosel. Potrudil se bom, da bodo prispevki doziveli objavo tudi v bosanskem in angleskem jeziku.

Srečen bom in hvaležen, če bosta moja knjiga in blog uporabno izhodišče za še boljšo knjigo o tej temi v prihodnosti. Na koncu bi se še posebej zahvalil Nihadu Balagiću iz Kulturnega športnega društva Bošnjakov “Biser” in Mariji Vočjak iz Gorenjskega glasa, ki sta mi pomagala pri tisku knjige.

Mag. Ahmed Pašić
Dobravska 11
4270 Jesenice
e-mail: pasic13@hotmail.com