torek, 05. avgust 2008

Odlikovanja in značke

Bošnjaki so v avstro-ogrski vojski sloveli kot pogumni vojaki. Prejeli so številna odlikovanja in za to plačali visoko ceno. Iz spoštovanja do muslimanov podeljena odlikovanja zato velikokrat niso bila v obliki križa. Zanimiv je podatek, da se v Vojnem arhivu na Dunaju še vedno nahaja več kot 15.000 nikoli obravnavanih vlog za napredovanje ali odlikovanje Bošnjakov, ki so služili v avstro-ogrski armadi. Njihove odobritve in obravnave je preprečil konec vojne. Do avgusta 1918 so vojakom, ki so služili v BH polkih podelili 35.637 različnih odlikovanj za hrabrost. V bosansko-hercegovskih enotah je bil odlikovan vsak sedmi vojak.[1]

[1] Imamović, Enver (1999). Historija bosanske vojske, Sarajevo, str. 295-296

Podeljevanje odlikovanj pripadnikoma 4. bosansko-hercegovskega polka 1. januarja 1917 (fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz albuma nadporočnika 4. bosansko-hercegovskega polka Franca Spillerja Muysa).

Od vseh omenjenih enot bi rad posebej omenil polk BH2, ki je v času vojne prejel 42 zlatih medalj. To je bilo najvišje priznanje za hrabrost v avstro-ogrski vojski. Gre za najbolj odlikovano enoto v avstro-ogrski vojski, njen največji uspeh pa je bil preboj italijanske fronte v juliju 1916 na Monte Meletti, ki je kasneje omogočil avstrijsko zmago. V enoti so služili predvsem vojaki iz zahodne Bosne (Bosanska Krajina) in njeno število je bilo na začetku in koncu vojne popolnoma enako, le da so jo vmes kar 25-krat dopolnili z okrepitvami iz Bosne. Svoj pogum in požrtvovalnost so drago plačali. Na drugem mestu po številu zlatih medalj je bil polk LIR7, ki je prejel 36 medalj (polk je imel naborni sedež prav tako v Gradcu).

Zlate medalje so bile na začetku resnično zlate, šele kasneje so jih delali iz brona in jih pozlatili. Samo en pripadnik BH polkov je kasneje prodal svojo zlato medaljo. To je bil Sava Rajlić, ki jo je verjetno prodal zaradi ekonomskih interesov (dobička).
V avstrijskem državnem arhivu, Vojni arhiv, oddelek 2, skupina za odlikovanja najdemo tudi malo debelejšo knjigo. Stranice so že zdelane, rumene in malo strgane. To je “Zlata knjiga”. Knjiga nosilcev Zlate medalje za pogum. V tej knjigi je z roko napisano vsako ime vojaka, ki je prejel omenjeno medaljo. Med njimi je zelo veliko pripadnikov BH polkov. Na seznamu spodaj je tudi kar nekaj Slovencev, Čehov, Nemcev, Hrvatov, Madžarov itd., ki so bili pogosto častniki v teh enotah, medtem ko so bili Bošnjaki ponavadi vojaki (pehota). Naj ta imena ne padejo v pozabo. To so:

Ajnić Mujo

Alagić Osman

Aličajić Ahmet

Ambrosić Barbarić Milan

Andrić Simo

Altagić Kujo

Bačić Panto

Barasić Kalman

Bašić Bećir

Bašić Mustafa

Baskrsija Ilić

Begić Ivan

Begtašević Emin

Belić Rešid

Bogelić Lukić Anto

Bolonić Petar

Brkan Muho

Brkić Mijo

Čatak Smajo

Čehajić Arif

Cerić Ibrahimbeg

Csanyi Ludwig

Ćurić Jakov

Czegka Rudolf

Delić Šerif

Dizdarević Mahmud

Dizdarević Osman

Dujc Friedrich

Dujić Stefan

Dupanović Muharem

Dünk Karel

Edelsbrunner Edmund

Erben Leopold

Filipović

Fisch Ferdinand

Fuchs Walter

Gasch Erich

Gavranović Marko

Gjurić Marko

Glogovac Gojkomir

Grabčanović Osman-aga

Grabčanović Jusuf

Hamzić Nazuf

Harčinović

Hasanbašić Omer

Hofstätter Adelbert

Hunka Hans

Isanović Tahir

Ilić Vaskrsija

Jandžić Đuro

Japundža Lazo

Jernejcič Janez

Jogić Kahev

Jovanović Jovo

Jukić Juro

Juričić Pucar

Karaić Hasan

Kadrić Ramo

Kajon Jakob

Kanduč Valentin

Kapetanović Gerić Rustan

Karaga Osman

Kardić Hasan

Katić Srećko

Katinić Jakob

Kehić Mujo

Klein Josef

Knesl Josef

Kaljča Arif

Kapidžić Smail

Karičić Rasim

Kovč Cyrill

Krč Anton

Kühn Alois

Kukrecht Josef

Kukrika Stevo

Kulenović Muhamed-beg

Kulka Josef

Kustura Ivan

Latinović Nikola

Ljaljić Mahmud

Mahić Husein

Maholić Muharem

Majić Ivan

Mandić Niko

Marić Juro

Marković Muto

Marschalek Wenzel

Marinović Paul

Martinović Pavo

Matić Pilić Mijo

Mehmedagić Ahmet

Mandel Bernhard

Mihajlović Stanko

Mijatović Simon

Milas Tomo

Miljković Šerif

Muharemović Mašo

Mujić Alija

Nalevajko Johann

Nagy Stefan

Nedić Marko

Nikolić Marko

Nišić Ibro

Nuić Petar

Oljača Lazo

Pajević Salko

Pavlović Danilo

Plavetić Josef

Porčić Osman

Prcović Jovo

Puljić Nikola

Rajlić Sava

Raković Ibro

Ramljak Stipo

Reich Viktor

Reiter Peter

Reis Ćamil

Romanić Sulejman

Romić Jozo

Rouha Johann

Šabić Osman

Sadiković Ahmet

Safić Mustafa

Sakić Mihajlo

Salković Mustafa

Šarac Mehmed

Saravanja Ivo

Schiller Wilhelm

Schuster Leopold

Šećić Idriz

Šehić Hilmija

Selimović Arif

Sembera Josef

Seštan Johann

Siglhuber Othmar

Skaramuca Miho

Škorić Huse

Skrabitz Ernst

Soče Boško

Suljanović Muharem

Sunić Stefan

Suvalja Muho

Szuchany Johann

Tanaćković Jovan

Terzić Momir

Topić Ilija

Varga Paul

Vehispahić Ibro

Velić Rešid

Velkić Bećir

Vidić Juro

Vrtić Stjepan

Weissenstein August

Winterstein Josef

Zaren Franc

Žigić Zajko

Zmiro Huso

Zorić Lazo



2 komentarja:

Gorazd Andrejč pravi ...

Zelo zanimivo. Ali obstajajo kaki indici ali dokazi o tem, ali so se vojaki BH polka, pa tudi Slovenci in Hrvati, upirali vpoklicu ali ne. Zanima me, v koliki meri so se lahko poistovetili s to borbo, da je bila "njihova". Verjetno je to težko ugotoviti, pa vendar, morda imaš kakšne podatke o tem?

Sabin pravi ...

Taj Ser+onja nema blage veze sa stvarnoscu. Prodaje muda za bubce.